Zopet so se ročne svetilke, pospravila same na napačno mesto
Že ne vem, katerič sem založila ročne svetilke, ki jih imamo pripravljene za plezalne tečaje. Načeloma vsem tečajnikom rečemo, da naj prinesejo svoje, ampak seveda se to ne zgodi vedno pri vseh, da imajo svoje, zato imamo ročne svetilke tudi mi na voljo. Predvsem zato, da imamo vedno vso opremo in se nam ne dogaja, da gremo s pomanjkljivo opremo na tečaj v naravi. To se je nekajkrat zgodilo že mnogo let nazaj in potem smo se določili, da bo verjetno bolje, da ročne svetilke kar mi priskrbimo. Tečajnikom samo naročimo, naj prinesejo svoje, da se naše ne izgubljajo. Veliko se jih je namreč že izgubilo. Lahko, da so se kje pozabile, ali pa je kdo vzel kakšno domov in je potem ni vrnil.
Kakršnikoli so že razlogi, vseeno je bolje, da jih imamo preveč, kot premalo, ker se hitro zgodi, da od kje odidemo prepozno in potem imamo težavo, ko hodimo nazaj v temi po gozdu. Vsekakor to ni najbolj varno.
Po tem, ko sem neštetokrat obrnila vse skladišče, sem ročne svetilke vendarle našla v predalu pod pultom. Kako mi jih je uspelo tja založiti se mi pa tudi niti najmanj ne svita. Lahko celo, da nisem bila jaz tista, ki jih je tja dala, čeprav res ne vem, kdo bi lahko še to pospravljal. Običajno se vsi tukaj izogibajo pospravljanja in urejanja skladišča. Ampak vseeno se pa dogaja, da se nekatere stvari čudežno pospravijo čisto narobe, namesto da bi se vsaj pustile tam, kjer so, da jih jaz pospravim na pravilno mesto.
Kakorkoli že, ročne svetilke so se našle in sedaj lahko končno pripravim vso opremo za jutrišnji tečaj. Rada bi to naredila že danes, saj bomo ob petih zjutraj že startali od plezalnega centra. Bolje je, da imam vse pripravljeno, zlasti ročne svetilke, da lahko samo vzamem torbe in jih zložim v kombi.