Ko govorimo o vnetje mehurja, gre pravzaprav za okužbo sečil, ki najpogosteje prizadene sečni mehur. Povzročiteljice so praviloma bakterije iz črevesne flore.

Obolenje je najpogostejše pri ženskah, lahko pa prizadene tudi moške. Pogosteje se vnetje mehurja pojavi v hladnejših mesecih ali ob oslabljenem imunskem sistemu. Značilni simptomi so pekoč občutek pri uriniranju, pogosto tiščanje na vodo ne glede na količino urina, moten ali temnejši urin z neprijetnim vonjem ter bolečina v spodnjem delu trebuha. V hujših primerih se lahko pojavijo povišana telesna temperatura in sledovi krvi v urinu.

Do vnetja mehurja lahko hitro pride, če zadržujemo urin, čez dan pijemo premalo tekočine, imamo neustrezno intimno higieno ali po spolni aktivnosti, ko se bakterije lažje prenesejo v sečila. Težavo lahko poslabša ohlajanje spodnjega dela telesa ter hormonske spremembe, predvsem v času menopavze.

Diagnoza temelji na pogovoru o simptomih in pregledu urina s testnimi lističi ali laboratorijskimi analizami; pri ponavljajočih se vnetjih so pogosto potrebne dodatne preiskave sečil. Pri blažjih oblikah pomagajo povečan vnos tekočine, počitek in zeliščni čaji. Če gre za izrazitejšo bakterijsko okužbo, je potrebno zdravljenje z antibiotikom; pomembno je, da zdravljenje vnetje mehurja zaključimo do konca in terapije ne prekinjamo, tudi ob hitrem izboljšanju.

Samozdravljenje brez strokovnega pregleda ni priporočljivo, prav tako simptomov ne ignorirajmo. Če trajajo več kot 2–3 dni, obiščimo zdravnika. Še posebej hitro ukrepajmo, kadar se vnetje mehurja pojavi v nosečnosti ali če je vnetje mehurja ponavljajoče; nemudoma k zdravniku tudi ob bolečinah v ledvenem delu ali kadar opazimo kri v urinu.